Preverjanje dela pod vplivom alkohola in nedovoljenih substanc

Pravilnik o postopku preverjanja dela pod vplivom alkohola in nedovoljenih substanc je obvezen interni akt vseh podjetij. V skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja in varstvo pri delu, delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

Navedeno pomeni, da delavec:

  • med delovnim časom ne sme uživati alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev in
  • pod vplivom nedovoljenih substanc niti ne sme prihajati na delo (oz na delovno mesto).

Prepoved dela pod vplivom alkohola ne pomeni 0,5 promila alkohola, ampak 0,00 in velja za vse delavce (tudi pisarniške delavce).

Na delovnih mestih, iz katerih izvira večja nevarnost za nezgode pri delu (npr.: delo na višini, delo z stroji in mehanizacijo, delo z kemikalijami, upravljanje motornih vozil in strojev itd) pa delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti. Delovna mesta iz katerih izvira večja nevarnost za nezgode pri delu so določena z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora:

  • sprejeti pravilnik, v katerem opredeli postopek in razloge za preverjanje, ali je delavec pod vplivom alkohola ali nedovoljenih substanc in
  • odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola ali nedovoljenih substanc.

Ali veste, da je globa lahko tudi 40.000 EUR?

Če delodajalec pravilnika nima ali ne odstrani delavca iz delovnega mesta, se lahko kaznuje z globo 40.000 EUR  in je tudi odgovoren za morebitne delovne nesreče.

Po zakonu mora namreč delodajalec obvezno odstraniti iz delovnega procesa delavca, ki je pod vplivom nedovoljenih substanc. Če tega ne stori, čeprav ve, da je delavec pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, je lahko odškodninsko odgovoren, saj ni zagotovil varnega dela oziroma je dopuščal nevarne položaje in ravnanja.

Pogosto delodajalci komentirajo, da niso policaji, in da ne bodo preverjali alkoholiziranosti. S tem se v veliki meri strinjamo, in ravno zato je Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti na delovnem mestu še tako pomemben. Z njim se namreč določijo tudi razlogi in situacije kdaj ste to dolžni narediti (npr. ko delavec kaže očitne znake) in vam zato ne bo potrebno igrati »policaja« zelo pogosto.

Izognite se globi 40.000 EUR

Naročite vzorec Pravilnika in se tako izognite kazni in se zavarujte v primeru morebitne inšpekcije ali delovne nesreče. Za nekaj EUR se lahko izognete visoki globi. Vzorec lahko naročite tukaj:

Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti in uporabi nedovoljenih substanc na delovnem mestu

Pogodba o prokuri ali pogodba o poslovodenju s prokuristom

S pogodbo o prokuri se prokurist zaveže, da bo zastopal in predstavljal družbo, družba pa mu bo v zameno izplačevala nadomestilo (in povračilo stroškov). Pogodba o prokuri je pogodba civilnega (in gospodarskega) prava in nima delovnopravnih posledic.

S pogodbo o poslovodenju s prokuristom pa se prokurist zaveže opravljati tudi poslovodno funkcijo oziroma voditi družbo (torej ne bo izvajal zgolj funkcije prokurista ampak tudi funkcijo direktorja), družba pa mu bo v zameno izplačevala nadomestilo in povračila stroškov.

Iz davčnih razlogov je zelo pomembno, da imate sklenjeno pogodbo! Če prokuristu izplačujete kakršenkoli dohodek ali mu izplačujete stroške (potne stroške, prehrano med delom, stroške službenih potovanj itd), jo morate obvezno imeti. Če pogodbe ne boste imeli, stroški ne bodo davčno priznani in lahko se zgodi, da bo kakšno izplačilo tudi dvakrat obdavčeno. Zakaj bi davek plačevali dvakrat, če ga od določenih povračil stroškov ni potrebno niti enkrat?!?

Prokurist lahko opravlja funkcijo v družbi na treh različnih podlagah:

  • Individualni pogodbi o zaposlitvi – zanj se plačujejo vsi davki in prispevki (več o individualni pogodbi si preberite v naših ostalih prispevkih);
  • Pogodbi o prokuri in
  • Pogodbi o poslovodenju s prokuristom.

Za pogodbo o prokuri in za pogodbo o poslovodenju s prokuristom je zelo pomembno, da so vsa povračila stroškov natančno dogovorjena, saj bodo le v takem primeru davčno priznan strošek na podjetju (in izplačilo davčno nevtralno ali pa vrnjena morebitna akontacija dohodnine).

Katero pogodbo izbrati – Pogodbo o poslovodenju s prokuristom ali pogodbo o prokuri?

Če prokurist opravlja tipično funkcijo prokurista oziroma poslovnega pooblaščenca, je zanj ustrezna Pogodba o prokuri. Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe (ne pa tudi za poslovodenje), se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in bo ob izplačilu plačana akontacija dohodnine.

Če pa prokurist dejansko opravlja poslovodno funkcijo – vodenje družbe (npr ker je poslovodja zadržan ali iz drugih razlogov), je zanj primerna pogodba o poslovodenju s prokuristom. Dohodki, ki jih bo prokurist dosegel na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja.

Delo na črno

Bodite pozorni na delo na črno. Prokura je namreč poslovno pooblastilo in praviloma ne obsega operativnega opravljanja dejavnosti (npr.: montaže na terenu, komercialnih opravil) ampak večinoma le predstavljanje družbe, zatopanje družbe itd.

Če bo delavec opravljal delo z elementi delovnega razmerja, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi (s poslovodno osebo).

Pojasnila Ministrstva so dostopna tukaj: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/

Potrebujete vzorec?

Naročite vzorec pogodbe in se z minimalnim naporom in minimalnim stroškom izognite davčnim težavam. Vzorci so dostopni tukaj:

Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati

Vsaka družba mora imeti direktorja/poslovodjo in z njim skleniti pogodbo, s katero družba in direktor/poslovodja uredita medsebojna razmerja in se izogneta nepotrebnim pravnim in davčnim tveganjem. Direktor/poslovodja lahko sklene:

  • Pogodbo o poslovodenju ali
  • Pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe (t.i. individualna pogodba o zaposlitvi).

Čeprav se marsikateremu direktorju zdi, da pogodbe ne potrebuje, saj je lastnik in direktor hkrati, se žal zelo moti. Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi sta nujno potrebni, saj so na pogodbo vezane delovnopravne, obligacijske in davčne posledice.

Katero pogodbo izbrati je odvisno od več dejavnikov in bodo opisani v eni izmed naslednjih objav, ta prispevek pa je namenjen Pogodbi o poslovodenju.

Pogodba o poslovodenju je obligacijska pogodba, s katero direktor/poslovodja in družba uredita medsebojne pravice in obveznosti. Kljub temu, da se s to pogodbo ne sklene delovno razmerje, pa mora poslovodja plačevati prispevke, če jih zanj ne plačuje kdo drug.

Pogodba pa ni pomembna zgolj zaradi opredelitve statusa direktorja in njegovega pravnega varstva, ampak tudi zaradi davčne obravnave plačil (in davčnega priznanja stroškov na ravni podjetja).  Poslovodji pripada povračilo stroškov le, če so slednji dogovorjeni v pogodbi. Potni stroški, malica in podobni stroški niso obdavčeni, vendar morajo biti OBVEZNO dogovorjeni.

Pogodba o poslovodenju praviloma predstavlja bolj ugodno davčno obravnavo oziroma razmerje med izplačilom, ki ga prejme direktor, in zneskom, ki predstavlja strošek za družbo. Pogodba o poslovodenju se zlasti uporablja v primerih, ko je direktor:

  • obvezno zavarovan pri drugem podjetju ali na drugi osnovi (zlasti, ko je v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu) ali
  • kadar je edini družbenik in direktor hkrati.

Pogodba je lahko odplačna (dogovorjeno plačilo/honorar za poslovodno funkcijo) ali neodplačna.

V prvem primeru bodo prispevki plačani pri delodajalcu in bo ob izplačilu honorarja iz pogodbe o poslovodenju odvedena le dohodnina in prispevki vezani na poškodbe pri delu. V drugem primeru, ko prispevki niso plačani pri drugem delodajalcu, pa se poslovodja vključi v zavarovanje (podlaga 040) in so od honorarja plačani vsi davki in prispevki (podobno kot pri pogodbi o zaposlitvi).

Od honorarja izplačanega na podlagi pogodbe o poslovodenju se NE plača posebni davek na določene prejemke, saj izplačila poslovodji (ali prokuristu) niso predmet  posebnega davka.

Svetujemo vam, da uredite svoj položaj že danes, da obisk davčnega ali delovnega inšpektorja ne bo neprijetno presenečenje. Vzorec ustrezne pogodbe lahko naročite tukaj:

Pogodba o poslovodenju

Individualna pogodba o zaposlitvi

Individualna pogodba o zaposlitvi

Tako imenovana individualna pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je najboljša rešitev za:

  • Poslovodne osebe/direktorje, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje
  • Prokuriste, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje in
  • Vodilne delavce v družbi.

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko individualno pogodbo o zaposlitvi sklenejo tudi tisti, ki so edini družbeniki in direktorji hkrati.

Z individualno pogodbo o zaposlitvi (po novem ZDR-1 je to Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo) direktor, prokurist ali vodilni delavec sklene delovno razmerje in zanj veljajo vse pravice in obveznosti iz ZDR-1, razen izjem navedenih v 73. členu ZDR-1.

Sklenitev delovnega razmerja in delovnopravno varstvo sta (poleg davčnopravnih posledic) pomembni razliki med pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo in pogodbo o poslovodenju ali pogodbo o prokuri.

Ne glede na funkcijo, se te osebe za prispevke obravnavajo kot vsi ostali delavci (po podlagi 01) in se zanje plačujejo davki in prispevki iz delovnega razmerja (enako kot se plačujejo davki in prispevki za vse druge zaposlene).

Zaradi narave dela oziroma izvajanja same funkcije, klasična pogodba o zaposlitvi ni najboljša rešitev za vodilne/imenovane delavce. Veliko bolj primerna in prilagodljiva je »individualna pogodba o zaposlitvi«. S poslovodnimi osebami se namreč lahko sklene pogodba za določen čas daljši od dveh let (npr za čas imenovanja), lahko se dogovorijo drugačni odpovedni razlogi in odpovedni roki, nenazadnje pa tudi drugačen delovni čas (40 urni delovnik, od ponedeljka do petka med 8-16 je nerealen, zato ZDR-1 dopušča dogovor glede delovnega časa). Glede plačil stranki nista vezani na zakon, ampak se prosto dogovarjata.

Izkoristite pravice, ki vam jih daje zakon, in sklenite pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe namesto navadne pogodbe o zaposlitvi, saj se boste s tem izognili celi kopici težav in nevšečnosti.

Če potrebujete vzorec, ga lahko naročite tukaj:

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)