Avtorska ali podjemna pogodba namesto zaposlitve

Po avtorski pogodbi lahko posameznik opravlja le avtorska dela, v vseh drugih primerih pride v poštev podjemna pogodba.

Definicijo avtorskih del podaja Zakon o avtorskih pravicah. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za avtorska dela veljajo zlasti:

  • govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Če delo ne moremo šteti za avtorsko delo po Zakonu o avtorski pravici, bo potrebno z izvajalcem del skleniti podjemno ali kako drugo pogodbo. Za delo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe veljajo določila civilnega prava, kjer gre za praviloma pisni dogovor o opravljenem delu, rokih in plačilu.

Predmet podjemne pogodbe je lahko izdelava ali popravilo stvari (obrtniške storitve) in fizično ali umsko delo.

Slabost podjemne ali avtorske pogodbe je, da avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Naročnik mora od avtorske in podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, poseben prispevek pa morata plačati tudi avtor in podjemnik. V nekaterih primerih pa mora naročnik plačati tudi prispevek delodajalca za posebne primere zavarovanja.

Če potrebujete pravno pomoč, nas kontaktirajte na: INFO@VZORCI-POGODB.COM

Vzorce s področja delovnega prava lahko naročite nanaši spletni trgovini: TUKAJ.

Sodna praksa:

  • podjemna ali avtorska pogodba dovoljeni le, če ni elementov delovnega razmerja
VDSS sodba Pdp 300/2010 Tožnik je sklenil več pogodb o novinarskem delu, na podlagi katerih je opravljal enako delo kot redno zaposleni turnusni urednik – delo je opravljal v turnusih, od ponedeljka do petka, v istem delovnem prostoru in v istem času kot redno zaposleni po mesečnem razporedu. Delo je tako opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom urednika oddaje, prostovoljno se je vključil v organizirani delovni proces tožene stranke, s katero je želel skleniti pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.

 

VSRS sodba VIII Ips 156/2014 Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Ker niso obstajali elementi delovnega razmerja, ni mogoče domnevati, da delovno razmerje obstaja in se je delo tožnika smelo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.

 

VDSS sodba in sklep Pdp 1168/2012 Tožnik, ki je bil zaposlen kot honorarni delavec, je nepretrgoma opravljal enaka dela, kot redno zaposleni. Tožniku tožena stranka ni ponudila pogodbe o zaposlitvi, ker ni imela možnosti oziroma zaradi finančnih razlogov. Delo je opravljal osebno, po navodilih in pod nadzorom neposredno nadrejenih v organiziranem delovnem procesu. Glede na navedeno so podani vsi elementi delovnega razmerja, zato je tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja utemeljen.

Če potrebujete pravno pomoč, nas kontaktirajte na: INFO@VZORCI-POGODB.COM

Vzorce s področja delovnega prava lahko naročite nanaši spletni trgovini: TUKAJ.

Dodaj odgovor