Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Slovenska zakonodaja omogoča sodelovanje delavcev pri upravljanju družb in sicer na naslednje načine:

  • s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,
  • s pravico do obveščenosti,
  • s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,
  • z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,
  • s pravico soodločanja,
  • s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

Način sodelovanja delavcev pri upravljanju je odvisen od velikosti delodajalca in od tega, ali je pri delodajalcu organiziran sindikat, svet delavcev ali pa je imenovan delavski zaupnik. Delavci imajo pravico do individualnega in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju, zlasti če gre za vprašanja organizacije dela ter na določitev in izvajanje aktivnosti, namenjenih izboljševanju delovnih razmer in doseganju uspešnega poslovanja družbe.

Svet delavcev ali delavski zaupnik

V družbi, v kateri je zaposlenih do 20 delavcev, delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika. Če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev, pa se oblikuje Svet delavcev.

Pravica in dolžnost obveščanja in posvetovanja

Delodajalec mora pred sprejemom internih aktov obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede:

  • statusnih in kadrovskih vprašanj družbe ter
  • glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu.

Za statusna vprašanja družbe se štejejo:

  • statusne spremembe,
  • prodaja družbe ali njenega bistvenega dela,
  • zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela,
  • bistvene spremembe lastništva,
  • statusno preoblikovanje družbe, opredeljeno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
  • sprememba sistema upravljanja družb.

Za kadrovska vprašanja se štejejo:

  • potrebe po novih delavcih (število in profili),
  • sistemizacija delovnih mest,
  • razporejanje večjega števila delavcev izven družbe,
  • razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj,
  • sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja,
  • zmanjšanje števila delavcev,
  • sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti.

Skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede statusnih in kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z njim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stališč.

Ker so globe za kršitve pravic delavcev visoke, je postopke potrebno izpeljati skladno z zakonodajo. Če ste v fazi statusnih in kadrovskih sprememb, nas kontaktirajte in pomagali vam bomo izpeljati skupno posvetovanje ali postopek soodločanja, kot ju predvideva zakonodaja.

Za več informacij nam pišite na mail: info@vzorci-pogodb.com

Obveznosti prodajalcev vozil po zakonu o preprečevanju pranja denarja

V zadnjem času je vedno več inšpekcijskih pregledov avtohiš in avtosalonov glede spoštovanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Kazni za kršitve so astronomsko visoke (segajo tudi do 120.000 EUR), zato vam svetujemo, da dokumentacijo čimprej uredite.

Zavezance za »odkrivanje« pranja denarja določa zakon, ki je veliko nalog naložil tudi gospodarstvu. Očitno se javni sektor ne zaveda, da si v gospodarstvu ne moremo privoščiti, da bi odklonili posel, pa četudi sumimo, da sredstva naših strank niso popolnoma zakonito pridobljena. Takšne neživljenjske določbe lahko napiše le nekdo, ki celo življenje prejema plačilo iz proračuna. Žal v podjetništvu brez uspešno zaključenega posla ni plačila, zato so obveznosti po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma neživljenjske in skregane z ekonomsko logiko.

Pa vendar zakon je tak kot je in tudi prodajalcem vozil, ki strankam pomagajo pri urejanju financiranja, nalaga kopico obveznosti. V kolikor prodajalec deluje tudi kot kreditni posrednik, mora:

  • sprejeti Analizo tveganja in postopke, ki jih bo izvajal,
  • sestaviti Indikatorje,
  • uvesti notranje kontrole in imenovati pooblaščenca,
  • pripraviti program izobraževanja ter
  • delavce redno (vsako leto) izobraževati na temo preprečevanja pranja denarja.

Ne glede na to, da kreditni posredniki izvajajo naloge v imenu in za račun kreditnih inštitucij (bank, leasing hiš…), pa tudi sami potrebujejo dokumentacijo. Dokumentacija bank in leasing hiš žal ni dovolj.

Ker je dokumentacija obsežna in precej kompleksna, smo vam pripravili vzorce kompletne dokumentacije z navodili, kako jih implementirati v vaš poslovni sistem. V kolikor se želite preprosto izogniti astronomskim globam, ki z lahkoto presežejo tudi 120.000 EUR, vam svetujemo, da naročite

komplet vzorcev za Preprečevanje pranja denarja – avto hiše

 Za morebitna pojasnila smo vam na voljo po e-pošti: info@vzorci-pogodb.com

Varovanje poslovne skrivnosti – NDA (pojasnilo in vzorci)

V poslovnem sodelovanju je zelo pomembno, da zavarujete vase poslovne skrivnosti, znanje in informacije, ki vam dajejo konkurenčno prednost. Varovanje poslovnih skrivnosti je pomembno tako za storitvena, proizvodna kot tudi trgovska podjetja. Vsaka dejavnost ima svoje specifike, znanja in poslovna veze, ki jih je potrebno varovati kot poslovna skrivnost. Ker je v poslu potrebno informacije in poslovna skrivnosti deliti s poslovnimi partnerji, je zelo pomembno, da z le-temi sklenete Non disclosure agreement (tako imenovan NDA) ali po slovensko Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti.

NDA oziroma sporazum o varovanju poslovna skrivnosti je lahko:

  • dvostranski (ali večstranski) dogovor med vsemi poslovnimi partnerji. Tak način varovanja poslovnih skrivnosti pride v poštev, če si poslovna partnerja vzajemno delita poslovna skrivnosti. Takšna situacija je na primer poslovna sodelovanje med proizvajalcem in distributerjem/uvoznikom. Obe stranki druga z drugo delita svoje poslovna skrivnosti (o produktih, o kupcih, o raziskavah trga itd);
  • ali pa kot enostranska Izjava o varovanju poslovne skrivnosti (Letter of confidentiality), ki pa pride v poštev, ko poslovna skrivnosti razkriva le ena stran (npr.: v primeru poslovnega svetovanja, prodaji znaj, vez itd). Ta način urejanja varovanja poslovnih skrivnosti je priporočljiv tudi za zaposlene, ki se dnevno srečujejo z delodajalčevimi poslovnimi skrivnostmi.

Pogosto je zelo pomembno, da sklenete NDA oziroma Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti tudi z lastnimi zaposlenimi. Slednji imajo namreč dostop do vaših poslovnih skrivnosti in morda tudi do poslovnih skrivnosti vaših poslovnih partnerjev (strank). Škoda, ki jo lahko delodajalec utrpi zaradi uhajanja poslovnih skrivnosti je lahko ogromna, zato vedno več delodajalcev sklepa NDA s svojimi zaposlenimi. Določilo o varovanju poslovnih skrivnosti je sicer pogosto vključen v pogodbe o zaposlitvi, a je tak način urejanja preveč pomanjkljiv in ohlapen. Marsikatero IT in svetovalno podjetje se tega že zaveda in ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z delavcem sklene tudi NDA, v katerem jasno in nedvoumno uredi kaj je poslovna skrivnost in kako jo je potrebno varovati.

Če s poslovnimi partnerji in zaposlenimi še nimate sklenjenih NDA-jev ali podpisanih Izjav o varovanju poslovne skrivnosti, lahko vzorce naročite pri nas in se preprosto in poceni zavarujete pred odtekanjem dragocenega znanja in izkušenj. Nudimo vam:

Pogodba o prokuri ali pogodba o poslovodenju s prokuristom

S pogodbo o prokuri se prokurist zaveže, da bo zastopal in predstavljal družbo, družba pa mu bo v zameno izplačevala nadomestilo (in povračilo stroškov). Pogodba o prokuri je pogodba civilnega (in gospodarskega) prava in nima delovnopravnih posledic.

S pogodbo o poslovodenju s prokuristom pa se prokurist zaveže opravljati tudi poslovodno funkcijo oziroma voditi družbo (torej ne bo izvajal zgolj funkcije prokurista ampak tudi funkcijo direktorja), družba pa mu bo v zameno izplačevala nadomestilo in povračila stroškov.

Iz davčnih razlogov je zelo pomembno, da imate sklenjeno pogodbo! Če prokuristu izplačujete kakršenkoli dohodek ali mu izplačujete stroške (potne stroške, prehrano med delom, stroške službenih potovanj itd), jo morate obvezno imeti. Če pogodbe ne boste imeli, stroški ne bodo davčno priznani in lahko se zgodi, da bo kakšno izplačilo tudi dvakrat obdavčeno. Zakaj bi davek plačevali dvakrat, če ga od določenih povračil stroškov ni potrebno niti enkrat?!?

Prokurist lahko opravlja funkcijo v družbi na treh različnih podlagah:

  • Individualni pogodbi o zaposlitvi – zanj se plačujejo vsi davki in prispevki (več o individualni pogodbi si preberite v naših ostalih prispevkih);
  • Pogodbi o prokuri in
  • Pogodbi o poslovodenju s prokuristom.

Za pogodbo o prokuri in za pogodbo o poslovodenju s prokuristom je zelo pomembno, da so vsa povračila stroškov natančno dogovorjena, saj bodo le v takem primeru davčno priznan strošek na podjetju (in izplačilo davčno nevtralno ali pa vrnjena morebitna akontacija dohodnine).

Katero pogodbo izbrati – Pogodbo o poslovodenju s prokuristom ali pogodbo o prokuri?

Če prokurist opravlja tipično funkcijo prokurista oziroma poslovnega pooblaščenca, je zanj ustrezna Pogodba o prokuri. Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe (ne pa tudi za poslovodenje), se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in bo ob izplačilu plačana akontacija dohodnine.

Če pa prokurist dejansko opravlja poslovodno funkcijo – vodenje družbe (npr ker je poslovodja zadržan ali iz drugih razlogov), je zanj primerna pogodba o poslovodenju s prokuristom. Dohodki, ki jih bo prokurist dosegel na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja.

Delo na črno

Bodite pozorni na delo na črno. Prokura je namreč poslovno pooblastilo in praviloma ne obsega operativnega opravljanja dejavnosti (npr.: montaže na terenu, komercialnih opravil) ampak večinoma le predstavljanje družbe, zatopanje družbe itd.

Če bo delavec opravljal delo z elementi delovnega razmerja, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi (s poslovodno osebo).

Pojasnila Ministrstva so dostopna tukaj: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/

Potrebujete vzorec?

Naročite vzorec pogodbe in se z minimalnim naporom in minimalnim stroškom izognite davčnim težavam. Vzorci so dostopni tukaj:

Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati

Vsaka družba mora imeti direktorja/poslovodjo in z njim skleniti pogodbo, s katero družba in direktor/poslovodja uredita medsebojna razmerja in se izogneta nepotrebnim pravnim in davčnim tveganjem. Direktor/poslovodja lahko sklene:

  • Pogodbo o poslovodenju ali
  • Pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe (t.i. individualna pogodba o zaposlitvi).

Čeprav se marsikateremu direktorju zdi, da pogodbe ne potrebuje, saj je lastnik in direktor hkrati, se žal zelo moti. Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi sta nujno potrebni, saj so na pogodbo vezane delovnopravne, obligacijske in davčne posledice.

Katero pogodbo izbrati je odvisno od več dejavnikov in bodo opisani v eni izmed naslednjih objav, ta prispevek pa je namenjen Pogodbi o poslovodenju.

Pogodba o poslovodenju je obligacijska pogodba, s katero direktor/poslovodja in družba uredita medsebojne pravice in obveznosti. Kljub temu, da se s to pogodbo ne sklene delovno razmerje, pa mora poslovodja plačevati prispevke, če jih zanj ne plačuje kdo drug.

Pogodba pa ni pomembna zgolj zaradi opredelitve statusa direktorja in njegovega pravnega varstva, ampak tudi zaradi davčne obravnave plačil (in davčnega priznanja stroškov na ravni podjetja).  Poslovodji pripada povračilo stroškov le, če so slednji dogovorjeni v pogodbi. Potni stroški, malica in podobni stroški niso obdavčeni, vendar morajo biti OBVEZNO dogovorjeni.

Pogodba o poslovodenju praviloma predstavlja bolj ugodno davčno obravnavo oziroma razmerje med izplačilom, ki ga prejme direktor, in zneskom, ki predstavlja strošek za družbo. Pogodba o poslovodenju se zlasti uporablja v primerih, ko je direktor:

  • obvezno zavarovan pri drugem podjetju ali na drugi osnovi (zlasti, ko je v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu) ali
  • kadar je edini družbenik in direktor hkrati.

Pogodba je lahko odplačna (dogovorjeno plačilo/honorar za poslovodno funkcijo) ali neodplačna.

V prvem primeru bodo prispevki plačani pri delodajalcu in bo ob izplačilu honorarja iz pogodbe o poslovodenju odvedena le dohodnina in prispevki vezani na poškodbe pri delu. V drugem primeru, ko prispevki niso plačani pri drugem delodajalcu, pa se poslovodja vključi v zavarovanje (podlaga 040) in so od honorarja plačani vsi davki in prispevki (podobno kot pri pogodbi o zaposlitvi).

Od honorarja izplačanega na podlagi pogodbe o poslovodenju se NE plača posebni davek na določene prejemke, saj izplačila poslovodji (ali prokuristu) niso predmet  posebnega davka.

Svetujemo vam, da uredite svoj položaj že danes, da obisk davčnega ali delovnega inšpektorja ne bo neprijetno presenečenje. Vzorec ustrezne pogodbe lahko naročite tukaj:

Pogodba o poslovodenju

Individualna pogodba o zaposlitvi

Individualna pogodba o zaposlitvi

Tako imenovana individualna pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je najboljša rešitev za:

  • Poslovodne osebe/direktorje, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje
  • Prokuriste, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje in
  • Vodilne delavce v družbi.

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko individualno pogodbo o zaposlitvi sklenejo tudi tisti, ki so edini družbeniki in direktorji hkrati.

Z individualno pogodbo o zaposlitvi (po novem ZDR-1 je to Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo) direktor, prokurist ali vodilni delavec sklene delovno razmerje in zanj veljajo vse pravice in obveznosti iz ZDR-1, razen izjem navedenih v 73. členu ZDR-1.

Sklenitev delovnega razmerja in delovnopravno varstvo sta (poleg davčnopravnih posledic) pomembni razliki med pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo in pogodbo o poslovodenju ali pogodbo o prokuri.

Ne glede na funkcijo, se te osebe za prispevke obravnavajo kot vsi ostali delavci (po podlagi 01) in se zanje plačujejo davki in prispevki iz delovnega razmerja (enako kot se plačujejo davki in prispevki za vse druge zaposlene).

Zaradi narave dela oziroma izvajanja same funkcije, klasična pogodba o zaposlitvi ni najboljša rešitev za vodilne/imenovane delavce. Veliko bolj primerna in prilagodljiva je »individualna pogodba o zaposlitvi«. S poslovodnimi osebami se namreč lahko sklene pogodba za določen čas daljši od dveh let (npr za čas imenovanja), lahko se dogovorijo drugačni odpovedni razlogi in odpovedni roki, nenazadnje pa tudi drugačen delovni čas (40 urni delovnik, od ponedeljka do petka med 8-16 je nerealen, zato ZDR-1 dopušča dogovor glede delovnega časa). Glede plačil stranki nista vezani na zakon, ampak se prosto dogovarjata.

Izkoristite pravice, ki vam jih daje zakon, in sklenite pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe namesto navadne pogodbe o zaposlitvi, saj se boste s tem izognili celi kopici težav in nevšečnosti.

Če potrebujete vzorec, ga lahko naročite tukaj:

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)

Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi

Družbeniki (lastniki) enoosebnih družb, ki so hkrati poslovodje morajo z družbo obvezno skleniti pogodbo, pri tem pa lahko izbirajo med dvema možnostma in sicer:

  • pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali
  • pogodbo o polovodenju.

Katero pogodbo izbrati

Marsikateri družbenik se sprašuje kaj je bolje izbrati – pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o poslovodenju? Žal na to vprašanje ni splošnega odgovora, ampak je odvisno kaj želite in kdo plačuje (bo plačeval) prispevke. Da se boste lažje odločili, vam v nadaljevanju navajamo značilnosti in tipične namene uporabe.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je delovno pravna pogodba s katero poslovodna oseba (direktor) sklene delovno razmerje in se vključi v obvezna zavarovanja za socialno varnost kot vsak drug delavec (podlaga 01). Prispevki in davki se plačujejo od dejansko izplačane plače.

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo tako poslovodje, ki so ali niso lastniki družbe, vendar le, če niso “zaposleni” kje drugje.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ima nekaj prednosti pred pogodbo o poslovodenju in sicer:

  • davki in prispevki se plačujejo od izplačane plače, ki je stvar dogovora med strankami. Najnižja osnova za prispevke je minimalna plača;
  • delovno pravno varstvo itd.
Pogodba o poslovodenju

Druga možnost pa je pogodba o poslovodenju. To ni delovnopravna pogodba, ampak pogodba civilnega prava. Najbolj pogosto se uporablja v primeru, ko:

  • je poslovodja že zaposlen pri drugem delodajalcu, ki zanj plačuje prispevke ali
  • v primeru ko je družbenik hkrati poslovodja.

Davčna obravnava je odvisna od tega, ali je poslovodja že zavarovan (so plačani prispevki) kje drugje ali ne. Če prispevki niso plačani, potem jih mora plačevati iz pogodbe o poslovodenju. Najnižja osnova za plačilo prospevkov v letu 2015 je 65% povprečne plače v Republiki Sloveniji; % se bo postopno zviševal do 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Če pa je poslovodja že zavarovan na drugi podlagi, pa plačuje nižje prispevke, predvsem vezane na poškodbe pri delu in invalidnost. Bolj podrobno si preberite v naših ostalih prispevkih (Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati).

Tudi ta pogodba ima prednosti in sicer bolj ugodno davčno obravnavo izplačil kot ostale civilne pogodbe. Vendar je zelo pomembno, da je pogodba o poslovodenju pravilno sestavljena, da bodo izplačila stroškov dejansko neobdavčena.

Potrebujete vzorec?

Če potrebujete vzorec pogodbe, ga naročite tukaj:

Pogodba o poslovnem sodelovanju

S pogodbo o poslovnem sodelovanju se stranki (ponavadi  s.p. in/ali d.o.o.) dogovorita za poslovno sodelovanje, v okviru katerega ena stranka kot izvajalec za drugo osebo opravi ali opravlja določene storitve/naloge.

Pogodba o poslovnem sodelovanju je lahko sklenjena tako med dvema podjetnikoma (s.p.) kot tudi med dvema pravnima osebama (d.o.o.). Zelo pogosto se uporablja namesto pogodbe o zaposlitvi.

Storitve oziroma naloge, ki so predmet pogodbe, so lahko različne in so v celoti odvisne od dogovora med strankami. Z njo se lahko stranki dogovorita, da bo izvajalec za naročnika izvedel določeno delo/storitev enkratno ali redno (npr. namesto zaposlitve).

Pogodba o poslovnem sodelovanju je zelo uporabna v primeru, ko se želi podjetje izogniti pastem in nevšečnostim delovnopravne zakonodaje in namesto, da bi delavca zaposlilo, sklene to pogodbo s podjetnikom. Ker podjetnik (s.p.) ni zaposlen pri naročniku, odpade cela kopica težav, ki jih prinaša delovnopravna zakonodaja. Ker gre za tipično obligacijsko pogodbo odpadejo vse težave vezane na odpoved, dokazovanje in podobne težave. V pogodbi se ponavadi sporazumno dogovori razumen odpovedni rok in strankam načeloma ni potrebno pojasnjevati razlogov za odpoved. Poleg preproste odpovedi pa tudi ni stroškov odpravnine in težav pri dokazovanju na delovnih sodiščih.

Lahko pa se pogodba o poslovnem sodelovanju sklepa tudi med dvema podjetjema, ko imata namen trajno poslovno sodelovati (npr. izvajalec nudi storitve poslovnega svetovanja, storitve marketinga, prodaje….) in želita stranki dogovoriti pravila igre in se tako izogniti nepotrebnim zapletom in težavam.

Če potrebujete vzorec pogodbe o poslovnem sodelovanju jo lahko naročite pri nas:

Pogodba o poslovnem sodelovanju – vzorec