Pogodba o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas (pojasnilo in vzorci)

Skladno s slovensko zakonodajo se delovno razmerje praviloma sklene za nedoločen čas, izjemoma pa tudi za določen čas ali kot kakšna druga oblika angažiranja delovne sile. V tem prispevku bomo pojasnili prednosti in slabosti obeh oblik.

Obremenitve za pogodbe za določen čas

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas postala cenejša od pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zaradi dražjega zaposlovanja za določen čas je pogosto bolj smotrno delavca zaposliti za nedoločen čas in ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovoriti dovolj dolgo poskusno dobo, v kateri lahko delavca preskusite in ugotovite, ali je primeren kader ali ne. Ne le, da je precej enostavno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne prestane poskusne dobe, ampak je tudi cenejše.

Prvo obremenitev za pogodbe za določen čas določa ZDR-1in sicer: delavcu za določen čas pripada odpravnina tudi, če dela manj kot 1 leto, pri pogodbi za nedoločen čas pa le, če je pri delodajalcu zaposlen dlje kot 1 leto.

»V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove.«

Nadaljnjo obremenitev pa določa ZUTD in sicer 5x višji prispevek

»Delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti: Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost, za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas.«

 Spodbude za sklenitev pogodbe za nedoločen čas

ZUTD pa ne določa le obremenitev, ampak tudi pozitivno spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas. Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Kljub temu, da je splošno prepričanje, da je za delodajalca bolje, da ima sklenjeno pogodbo za določen čas, pa v praksi ni vedno tako. To  splošno prepričanje zdrži, če delodajalec delavca dejansko potrebuje le določen čas (začasno povečan obseg dela, nadomeščanje delavca itd), če pa je namen pogodbe za določen čas le poenostavitev pri prenehanju pogodbe, pa v praksi ni tako. Če se pojavijo razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi (zlasti krivdni razlog in razlog nesposobnosti) noben delodajalec ne želi čakati na iztek pogodbe, ampak želi pogodbo čim preje prekiniti. To pa pomeni, da se delodajalec sooča z enakimi postopki pri odpovedi obeh oblik pogodbe (ob tem, da plačuje dodatne obremenitve za pogodbo za določen čas).

Če je vaš namen sklenitve pogodbe za določen čas le »testiranje« delavca, potem vam svetujemo, da sklenete pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v kateri dogovorite poskusno dobo in jo dejansko tudi spremljajte. V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela je namreč precej enostavno odpovedati pogodbo o zaposlitvi in delavcu tudi ni potrebno plačati odpravnine.

Potrebujete vzorce pogodb o zaposlitvi ali vzorce odpovedi?

Naročite jih lahko tukaj:

Dodaj odgovor