Category Archives: Delovno pravo

Vsaka družba mora imeti direktorja/poslovodjo in z njim skleniti pogodbo, s katero družba in direktor/poslovodja uredita medsebojna razmerja in se izogneta nepotrebnim pravnim in davčnim tveganjem. Direktor/poslovodja lahko sklene:

• Pogodbo o poslovodenju ali
• Pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe (t.i. individualna pogodba o zaposlitvi).

Čeprav se marsikateremu direktorju zdi, da pogodbe ne potrebuje, saj je lastnik in direktor hkrati, se žal zelo moti. Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi sta nujno potrebni, saj so na pogodbo vezane delovnopravne, obligacijske in davčne posledice.

Katero pogodbo izbrati je odvisno od več dejavnikov in bodo opisani v eni izmed naslednjih objav, ta prispevek pa je namenjen Pogodbi o poslovodenju.

Pogodba o poslovodenju je obligacijska pogodba, s katero direktor/poslovodja in družba uredita medsebojne pravice in obveznosti. Kljub temu, da se s to pogodbo ne sklene delovno razmerje, pa mora poslovodja plačevati prispevke, če jih zanj ne plačuje kdo drug.

Pogodba pa ni pomembna zgolj zaradi opredelitve statusa direktorja in njegovega pravnega varstva, ampak tudi zaradi davčne obravnave plačil (in davčnega priznanja stroškov na ravni podjetja).  Poslovodji pripada povračilo stroškov le, če so slednji dogovorjeni v pogodbi. Potni stroški, malica in podobni stroški niso obdavčeni, vendar morajo biti OBVEZNO dogovorjeni.

Pogodba o poslovodenju praviloma predstavlja bolj ugodno davčno obravnavo oziroma razmerje med izplačilom, ki ga prejme direktor, in zneskom, ki predstavlja strošek za družbo. Pogodba o poslovodenju se zlasti uporablja v primerih, ko je direktor:

• obvezno zavarovan pri drugem podjetju ali na drugi osnovi (zlasti, ko je v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu) ali
• kadar je edini družbenik in direktor hkrati.

Pogodba je lahko odplačna (dogovorjeno plačilo/honorar za poslovodno funkcijo) ali neodplačna.

V prvem primeru bodo prispevki plačani pri delodajalcu in bo ob izplačilu honorarja iz pogodbe o poslovodenju odvedena le dohodnina in prispevki vezani na poškodbe pri delu. V drugem primeru, ko prispevki niso plačani pri drugem delodajalcu, pa se poslovodja vključi v zavarovanje (podlaga 040) in so od honorarja plačani vsi davki in prispevki (podobno kot pri pogodbi o zaposlitvi).

Od honorarja izplačanega na podlagi pogodbe o poslovodenju se NE plača posebni davek na določene prejemke, saj izplačila poslovodji (ali prokuristu) niso predmet  posebnega davka.

Svetujemo vam, da uredite svoj položaj že danes, da obisk davčnega ali delovnega inšpektorja ne bo neprijetno presenečenje. Vzorec ustrezne pogodbe lahko naročite tukaj:

Pogodba o poslovodenju

Individualna pogodba o zaposlitvi

Tako imenovana individualna pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je najboljša rešitev za:

• Poslovodne osebe/direktorje, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje
• Prokuriste, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje in
• Vodilne delavce v družbi.

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko individualno pogodbo o zaposlitvi sklenejo tudi tisti, ki so edini družbeniki in direktorji hkrati.

Z individualno pogodbo o zaposlitvi (po novem ZDR-1 je to Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo) direktor, prokurist ali vodilni delavec sklene delovno razmerje in zanj veljajo vse pravice in obveznosti iz ZDR-1, razen izjem navedenih v 73. členu ZDR-1.

Sklenitev delovnega razmerja in delovnopravno varstvo sta (poleg davčnopravnih posledic) pomembni razliki med pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo in pogodbo o poslovodenju ali pogodbo o prokuri.

Ne glede na funkcijo, se te osebe za prispevke obravnavajo kot vsi ostali delavci (po podlagi 01) in se zanje plačujejo davki in prispevki iz delovnega razmerja (enako kot se plačujejo davki in prispevki za vse druge zaposlene).

Zaradi narave dela oziroma izvajanja same funkcije, klasična pogodba o zaposlitvi ni najboljša rešitev za vodilne/imenovane delavce. Veliko bolj primerna in prilagodljiva je »individualna pogodba o zaposlitvi«. S poslovodnimi osebami se namreč lahko sklene pogodba za določen čas daljši od dveh let (npr za čas imenovanja), lahko se dogovorijo drugačni odpovedni razlogi in odpovedni roki, nenazadnje pa tudi drugačen delovni čas (40 urni delovnik, od ponedeljka do petka med 8-16 je nerealen, zato ZDR-1 dopušča dogovor glede delovnega časa). Glede plačil stranki nista vezani na zakon, ampak se prosto dogovarjata.

Izkoristite pravice, ki vam jih daje zakon, in sklenite pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe namesto navadne pogodbe o zaposlitvi, saj se boste s tem izognili celi kopici težav in nevšečnosti.

Če potrebujete vzorec, ga lahko naročite tukaj:

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)

Družbeniki (lastniki) enoosebnih družb, ki so hkrati poslovodje morajo z družbo obvezno skleniti pogodbo, pri tem pa lahko izbirajo med dvema možnostma in sicer:

• pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali
• pogodbo o polovodenju.

Katero pogodbo izbrati

Marsikateri družbenik se sprašuje kaj je bolje izbrati – pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o poslovodenju? Žal na to vprašanje ni splošnega odgovora, ampak je odvisno kaj želite in kdo plačuje (bo plačeval) prispevke. Da se boste lažje odločili, vam v nadaljevanju navajamo značilnosti in tipične namene uporabe.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je delovno pravna pogodba s katero poslovodna oseba (direktor) sklene delovno razmerje in se vključi v obvezna zavarovanja za socialno varnost kot vsak drug delavec (podlaga 01). Prispevki in davki se plačujejo od dejansko izplačane plače.

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo tako poslovodje, ki so ali niso lastniki družbe, vendar le, če niso “zaposleni” kje drugje.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ima nekaj prednosti pred pogodbo o poslovodenju in sicer:

• davki in prispevki se plačujejo od izplačane plače, ki je stvar dogovora med strankami. Najnižja osnova za prispevke je minimalna plača;
• delovno pravno varstvo itd.

Pogodba o poslovodenju

Druga možnost pa je pogodba o poslovodenju. To ni delovnopravna pogodba, ampak pogodba civilnega prava. Najbolj pogosto se uporablja v primeru, ko:

• je poslovodja že zaposlen pri drugem delodajalcu, ki zanj plačuje prispevke ali
• v primeru ko je družbenik hkrati poslovodja.

Davčna obravnava je odvisna od tega, ali je poslovodja že zavarovan (so plačani prispevki) kje drugje ali ne. Če prispevki niso plačani, potem jih mora plačevati iz pogodbe o poslovodenju. Najnižja osnova za plačilo prospevkov v letu 2015 je 65% povprečne plače v Republiki Sloveniji; % se bo postopno zviševal do 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Če pa je poslovodja že zavarovan na drugi podlagi, pa plačuje nižje prispevke, predvsem vezane na poškodbe pri delu in invalidnost. Bolj podrobno si preberite v naših ostalih prispevkih (Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati).

Tudi ta pogodba ima prednosti in sicer bolj ugodno davčno obravnavo izplačil kot ostale civilne pogodbe. Vendar je zelo pomembno, da je pogodba o poslovodenju pravilno sestavljena, da bodo izplačila stroškov dejansko neobdavčena.

Potrebujete vzorec?

Če potrebujete vzorec pogodbe, ga naročite tukaj:

• Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo
• Pogodba o poslovodenju