Pravilnik o mobingu (Ukrepi za preprečevanje trpinčenja)

Date
Posted by
Pravilnik o mobingu (Ukrepi za preprečevanje trpinčenja)

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem delavci ne bodo izpostavljeni nobenemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Delodajalec mora obvezno sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu oziroma t.i. Pravilnik o mobingu. Sprejetje tega pravilnika ni prosta odločitev delodajalca, ampak je pravilnik obvezen. V kolikor delodajalec pravilnika o mobingu nima, oziroma nima sprejetih ukrepov za preprečevanje mobinga, ga lahko inšpektor kaznuje z globo v višini 20.000 EUR.

Z zakonom je prepovedano:

  • kakršnokoli spolno in drugo nadlegovanje in
  • trpinčenje na delovnem mestu.

Definicije spolnega nadlegovanja in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu so zelo široke.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Pazite – včasih znajo biti že nedolžne šale žaljive in zapadejo pod definicijo nadlegovanja.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Ob tem je potrebno poudariti, da ni nujno, da nadlegovanje ali trpinčenje izvaja nadrejeni delavec, ampak ga lahko tudi »navaden« sodelavec, a kljub temu odgovarja delodajalec.

Nimate pravilnika o mobingu? Globa in odškodninska odgovornost!

Če nimate pravilnika o mobingu, vas lahko inšpektor kaznuje z globo do 20.000 EUR. Svetujemo, da pravilnik o mobingu nemudoma sprejmete, saj ga ob obisku inšpektorja ali ob pojavu nadlegovanja in trpinčenja ne boste mogli sprejeti »za nazaj«. Tudi če antidatirate pravilnik, vas inšpektor lahko kaznuje z globo do 4.000 EUR, če ugotovi, da niste obvestili delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Ker mora biti pravilnik dostopen delavcem in naveden na pogodbah o zaposlitvi, bo ugotovitev morebitnega antidatiranja za inšpektorja precej lahko delo.

Poleg globe pa vas lahko doleti še hujša finančna posledica in sicer odškodninska odgovornost. Delavcu, ki bi bil žrtev mobinga, ste odškodninsko odgovorni tudi za nepremoženjsko škodo (npr.: pretrpljene duševne bolečine). Če imate ustrezen Pravilnik o mobingu, se tej odškodninski odgovornosti izognete in za škodo odgovarja le tisti, ki mobing dejansko izvaja.

Ne tvegajte 24.000 EUR globe in odškodninske odgovornosti, ampak si svoj pravilnik zagotovite že danes. Nudimo vam:

Preverjanje dela pod vplivom alkohola in nedovoljenih substanc

Date
Posted by
Preverjanje dela pod vplivom alkohola in nedovoljenih substanc

Pravilnik o postopku preverjanja dela pod vplivom alkohola in nedovoljenih substanc je obvezen interni akt vseh podjetij. V skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja in varstvo pri delu, delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

Navedeno pomeni, da delavec:

  • med delovnim časom ne sme uživati alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev in
  • pod vplivom nedovoljenih substanc niti ne sme prihajati na delo (oz na delovno mesto).

Prepoved dela pod vplivom alkohola ne pomeni 0,5 promila alkohola, ampak 0,00 in velja za vse delavce (tudi pisarniške delavce).

Na delovnih mestih, iz katerih izvira večja nevarnost za nezgode pri delu (npr.: delo na višini, delo z stroji in mehanizacijo, delo z kemikalijami, upravljanje motornih vozil in strojev itd) pa delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti. Delovna mesta iz katerih izvira večja nevarnost za nezgode pri delu so določena z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora:

  • sprejeti pravilnik, v katerem opredeli postopek in razloge za preverjanje, ali je delavec pod vplivom alkohola ali nedovoljenih substanc in
  • odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola ali nedovoljenih substanc.

Ali veste, da je globa lahko tudi 40.000 EUR?

Če delodajalec pravilnika nima ali ne odstrani delavca iz delovnega mesta, se lahko kaznuje z globo 40.000 EUR  in je tudi odgovoren za morebitne delovne nesreče.

Po zakonu mora namreč delodajalec obvezno odstraniti iz delovnega procesa delavca, ki je pod vplivom nedovoljenih substanc. Če tega ne stori, čeprav ve, da je delavec pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, je lahko odškodninsko odgovoren, saj ni zagotovil varnega dela oziroma je dopuščal nevarne položaje in ravnanja.

Pogosto delodajalci komentirajo, da niso policaji, in da ne bodo preverjali alkoholiziranosti. S tem se v veliki meri strinjamo, in ravno zato je Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti na delovnem mestu še tako pomemben. Z njim se namreč določijo tudi razlogi in situacije kdaj ste to dolžni narediti (npr. ko delavec kaže očitne znake) in vam zato ne bo potrebno igrati »policaja« zelo pogosto.

Izognite se globi 40.000 EUR

Naročite vzorec Pravilnika in se tako izognite kazni in se zavarujte v primeru morebitne inšpekcije ali delovne nesreče. Za nekaj EUR se lahko izognete visoki globi. Vzorec lahko naročite tukaj:

Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti in uporabi nedovoljenih substanc na delovnem mestu

Pogodba o prokuri ali pogodba o poslovodenju s prokuristom

Date
Posted by
Comments2
Pogodba o prokuri ali pogodba o poslovodenju s prokuristom

S pogodbo o prokuri se prokurist zaveže, da bo zastopal in predstavljal družbo, družba pa mu bo v zameno izplačevala nadomestilo (in povračilo stroškov). Pogodba o prokuri je pogodba civilnega (in gospodarskega) prava in nima delovnopravnih posledic.

S pogodbo o poslovodenju s prokuristom pa se prokurist zaveže opravljati tudi poslovodno funkcijo oziroma voditi družbo (torej ne bo izvajal zgolj funkcije prokurista ampak tudi funkcijo direktorja), družba pa mu bo v zameno izplačevala nadomestilo in povračila stroškov.

Iz davčnih razlogov je zelo pomembno, da imate sklenjeno pogodbo! Če prokuristu izplačujete kakršenkoli dohodek ali mu izplačujete stroške (potne stroške, prehrano med delom, stroške službenih potovanj itd), jo morate obvezno imeti. Če pogodbe ne boste imeli, stroški ne bodo davčno priznani in lahko se zgodi, da bo kakšno izplačilo tudi dvakrat obdavčeno. Zakaj bi davek plačevali dvakrat, če ga od določenih povračil stroškov ni potrebno niti enkrat?!?

Prokurist lahko opravlja funkcijo v družbi na treh različnih podlagah:

  • Individualni pogodbi o zaposlitvi – zanj se plačujejo vsi davki in prispevki (več o individualni pogodbi si preberite v naših ostalih prispevkih);
  • Pogodbi o prokuri in
  • Pogodbi o poslovodenju s prokuristom.

Katero pogodbo izbrati – Pogodbo o poslovodenju s prokuristom ali pogodbo o prokuri?

Če prokurist opravlja tipično funkcijo prokurista oziroma poslovnega pooblaščenca, je zanj ustrezna Pogodba o prokuri.

Če pa prokurist dejansko opravlja poslovodno funkcijo – vodenje družbe (npr ker je poslovodja zadržan ali iz drugih razlogov), je zanj primerna pogodba o poslovodenju s prokuristom. D

Delo na črno

Bodite pozorni na delo na črno. Prokura je namreč poslovno pooblastilo in praviloma ne obsega operativnega opravljanja dejavnosti (npr.: montaže na terenu, komercialnih opravil) ampak večinoma le predstavljanje družbe, zatopanje družbe itd.

Če bo delavec opravljal delo z elementi delovnega razmerja, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi (s poslovodno osebo).

PAZITE NA OBDAVČITEV! Glede obdavčitve se posvetujte z vašim računovodstvom. Pojasnila FURS glede obdavčitve.

POZOR GLEDE DELA NA ČRNO: aktualna pojasnila si lahko preberete na: https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/nadzor_nad_delom_in_zaposlovanjem_na_crno/

Potrebujete vzorec?

Naročite vzorec pogodbe in se z minimalnim naporom in minimalnim stroškom izognite davčnim težavam. Vzorci so dostopni tukaj:

Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati

Date
Posted by
Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati

Vsaka družba mora imeti direktorja/poslovodjo in z njim skleniti pogodbo, s katero družba in direktor/poslovodja uredita medsebojna razmerja in se izogneta nepotrebnim pravnim in davčnim tveganjem. Direktor/poslovodja lahko sklene:

  • Pogodbo o poslovodenju ali
  • Pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe (t.i. individualna pogodba o zaposlitvi).

Čeprav se marsikateremu direktorju zdi, da pogodbe ne potrebuje, saj je lastnik in direktor hkrati, se žal zelo moti. Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi sta nujno potrebni, saj so na pogodbo vezane delovnopravne, obligacijske in davčne posledice.

Katero pogodbo izbrati je odvisno od več dejavnikov in bodo opisani v eni izmed naslednjih objav, ta prispevek pa je namenjen Pogodbi o poslovodenju.

Pogodba o poslovodenju je obligacijska pogodba, s katero direktor/poslovodja in družba uredita medsebojne pravice in obveznosti. Kljub temu, da se s to pogodbo ne sklene delovno razmerje, pa mora poslovodja plačevati prispevke, če jih zanj ne plačuje kdo drug.

Pogodba pa ni pomembna zgolj zaradi opredelitve statusa direktorja in njegovega pravnega varstva, ampak tudi zaradi davčne obravnave plačil (in davčnega priznanja stroškov na ravni podjetja).  Poslovodji pripada povračilo stroškov le, če so slednji dogovorjeni v pogodbi. Potni stroški, malica in podobni stroški niso obdavčeni, vendar morajo biti OBVEZNO dogovorjeni.

Pogodba o poslovodenju praviloma predstavlja bolj ugodno davčno obravnavo oziroma razmerje med izplačilom, ki ga prejme direktor, in zneskom, ki predstavlja strošek za družbo. Pogodba o poslovodenju se zlasti uporablja v primerih, ko je direktor:

  • obvezno zavarovan pri drugem podjetju ali na drugi osnovi (zlasti, ko je v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu) ali
  • kadar je edini družbenik in direktor hkrati.

Pogodba je lahko odplačna (dogovorjeno plačilo/honorar za poslovodno funkcijo) ali neodplačna.

V prvem primeru bodo prispevki plačani pri delodajalcu in bo ob izplačilu honorarja iz pogodbe o poslovodenju odvedena le dohodnina in prispevki vezani na poškodbe pri delu. V drugem primeru, ko prispevki niso plačani pri drugem delodajalcu, pa se poslovodja vključi v zavarovanje (podlaga 040) in so od honorarja plačani vsi davki in prispevki (podobno kot pri pogodbi o zaposlitvi).

Od honorarja izplačanega na podlagi pogodbe o poslovodenju se NE plača posebni davek na določene prejemke, saj izplačila poslovodji (ali prokuristu) niso predmet  posebnega davka.

Svetujemo vam, da uredite svoj položaj že danes, da obisk davčnega ali delovnega inšpektorja ne bo neprijetno presenečenje. Vzorec ustrezne pogodbe lahko naročite tukaj:

Pogodba o poslovodenju

Individualna pogodba o zaposlitvi

Individualna pogodba o zaposlitvi

Date
Posted by
Individualna pogodba o zaposlitvi

Tako imenovana individualna pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je najboljša rešitev za:

  • Poslovodne osebe/direktorje, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje
  • Prokuriste, ki imajo z družbo sklenjeno delovno razmerje in
  • Vodilne delavce v družbi.

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko individualno pogodbo o zaposlitvi sklenejo tudi tisti, ki so edini družbeniki in direktorji hkrati.

Z individualno pogodbo o zaposlitvi (po novem ZDR-1 je to Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo) direktor, prokurist ali vodilni delavec sklene delovno razmerje in zanj veljajo vse pravice in obveznosti iz ZDR-1, razen izjem navedenih v 73. členu ZDR-1.

Sklenitev delovnega razmerja in delovnopravno varstvo sta (poleg davčnopravnih posledic) pomembni razliki med pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo in pogodbo o poslovodenju ali pogodbo o prokuri.

Ne glede na funkcijo, se te osebe za prispevke obravnavajo kot vsi ostali delavci (po podlagi 01) in se zanje plačujejo davki in prispevki iz delovnega razmerja (enako kot se plačujejo davki in prispevki za vse druge zaposlene).

Zaradi narave dela oziroma izvajanja same funkcije, klasična pogodba o zaposlitvi ni najboljša rešitev za vodilne/imenovane delavce. Veliko bolj primerna in prilagodljiva je »individualna pogodba o zaposlitvi«. S poslovodnimi osebami se namreč lahko sklene pogodba za določen čas daljši od dveh let (npr za čas imenovanja), lahko se dogovorijo drugačni odpovedni razlogi in odpovedni roki, nenazadnje pa tudi drugačen delovni čas (40 urni delovnik, od ponedeljka do petka med 8-16 je nerealen, zato ZDR-1 dopušča dogovor glede delovnega časa). Glede plačil stranki nista vezani na zakon, ampak se prosto dogovarjata.

Izkoristite pravice, ki vam jih daje zakon, in sklenite pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe namesto navadne pogodbe o zaposlitvi, saj se boste s tem izognili celi kopici težav in nevšečnosti.

Če potrebujete vzorec, ga lahko naročite tukaj:

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)

Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi

Date
Posted by
Pogodba o poslovodenju ali pogodba o zaposlitvi

Družbeniki (lastniki) enoosebnih družb, ki so hkrati poslovodje morajo z družbo obvezno skleniti pogodbo, pri tem pa lahko izbirajo med dvema možnostma in sicer:

  • pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali
  • pogodbo o polovodenju.

Katero pogodbo izbrati

Marsikateri družbenik se sprašuje kaj je bolje izbrati – pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o poslovodenju? Žal na to vprašanje ni splošnega odgovora, ampak je odvisno kaj želite in kdo plačuje (bo plačeval) prispevke. Da se boste lažje odločili, vam v nadaljevanju navajamo značilnosti in tipične namene uporabe.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (t.i. individualna pogodba)

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je delovno pravna pogodba s katero poslovodna oseba (direktor) sklene delovno razmerje in se vključi v obvezna zavarovanja za socialno varnost kot vsak drug delavec (podlaga 01). Prispevki in davki se plačujejo od dejansko izplačane plače.

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo tako poslovodje, ki so ali niso lastniki družbe, vendar le, če niso “zaposleni” kje drugje.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ima nekaj prednosti pred pogodbo o poslovodenju in sicer:

  • davki in prispevki se plačujejo od izplačane plače, ki je stvar dogovora med strankami. Najnižja osnova za prispevke je minimalna plača;
  • delovno pravno varstvo itd.
Pogodba o poslovodenju

Druga možnost pa je pogodba o poslovodenju. To ni delovnopravna pogodba, ampak pogodba civilnega prava. Najbolj pogosto se uporablja v primeru, ko:

  • je poslovodja že zaposlen pri drugem delodajalcu, ki zanj plačuje prispevke ali
  • v primeru ko je družbenik hkrati poslovodja.

Davčna obravnava je odvisna od tega, ali je poslovodja že zavarovan (so plačani prispevki) kje drugje ali ne. Če prispevki niso plačani, potem jih mora plačevati iz pogodbe o poslovodenju. Najnižja osnova za plačilo prospevkov v letu 2015 je 65% povprečne plače v Republiki Sloveniji; % se bo postopno zviševal do 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Če pa je poslovodja že zavarovan na drugi podlagi, pa plačuje nižje prispevke, predvsem vezane na poškodbe pri delu in invalidnost. Bolj podrobno si preberite v naših ostalih prispevkih (Pogodba o poslovodenju – zakaj jo izbrati).

Tudi ta pogodba ima prednosti in sicer bolj ugodno davčno obravnavo izplačil kot ostale civilne pogodbe. Vendar je zelo pomembno, da je pogodba o poslovodenju pravilno sestavljena, da bodo izplačila stroškov dejansko neobdavčena.

Potrebujete vzorec?

Če potrebujete vzorec pogodbe, ga naročite tukaj:

Pogodba o poslovnem sodelovanju

Date
Posted by
Pogodba o poslovnem sodelovanju

S pogodbo o poslovnem sodelovanju se stranki (ponavadi  s.p. in/ali d.o.o.) dogovorita za poslovno sodelovanje, v okviru katerega ena stranka kot izvajalec za drugo osebo opravi ali opravlja določene storitve/naloge.

Pogodba o poslovnem sodelovanju je lahko sklenjena tako med dvema podjetnikoma (s.p.) kot tudi med dvema pravnima osebama (d.o.o.). Zelo pogosto se uporablja namesto pogodbe o zaposlitvi.

Storitve oziroma naloge, ki so predmet pogodbe, so lahko različne in so v celoti odvisne od dogovora med strankami. Z njo se lahko stranki dogovorita, da bo izvajalec za naročnika izvedel določeno delo/storitev enkratno ali redno (npr. namesto zaposlitve).

Pogodba o poslovnem sodelovanju je zelo uporabna v primeru, ko se želi podjetje izogniti pastem in nevšečnostim delovnopravne zakonodaje in namesto, da bi delavca zaposlilo, sklene to pogodbo s podjetnikom. Ker podjetnik (s.p.) ni zaposlen pri naročniku, odpade cela kopica težav, ki jih prinaša delovnopravna zakonodaja. Ker gre za tipično obligacijsko pogodbo odpadejo vse težave vezane na odpoved, dokazovanje in podobne težave. V pogodbi se ponavadi sporazumno dogovori razumen odpovedni rok in strankam načeloma ni potrebno pojasnjevati razlogov za odpoved. Poleg preproste odpovedi pa tudi ni stroškov odpravnine in težav pri dokazovanju na delovnih sodiščih.

Lahko pa se pogodba o poslovnem sodelovanju sklepa tudi med dvema podjetjema, ko imata namen trajno poslovno sodelovati (npr. izvajalec nudi storitve poslovnega svetovanja, storitve marketinga, prodaje….) in želita stranki dogovoriti pravila igre in se tako izogniti nepotrebnim zapletom in težavam.

Če potrebujete vzorec pogodbe o poslovnem sodelovanju jo lahko naročite pri nas:

Pogodba o poslovnem sodelovanju – vzorec

Odvzem vozniškega dovoljenja

Date
Posted by
Odvzem vozniškega dovoljenja

Dnevno se srečujemo s situacijami, ko našim strankam grozi odvzem vozniškega dovoljenja. Najpogostejša razloga za odvzem vozniškega dovoljenja sta:

  • vožnja pod vplivom alkohola in
  • 18 kazenskih točk zaradi ponavljanj manjših prekrškov.

Čeprav so vas ustavili pod vplivom alkohola ali pa ste dosegli oziroma presegli 18 kazenskih točk, pa še ni vse izgubljeno. Zakon o prekrških vam namreč daje možnost, da zaprosite za t.i. pogojni odvzem izpita.

Odvzem vozniškega dovoljenja v primeru vožnje pod vplivom alkohola

Če so vas policisti ustavili pod vplivom alkohola in ste napihali več kot 0,52 mg/l izdihanega zraka, so vam najverjetneje že na licu mesta odvzeli vozniško dovoljenje (dokument). Policisti so vam vozniško dovoljenje odvzeli le začasno. V nekaj dneh boste od sodišča tudi prejeli sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Ta začasni odvzem vozniškega dovoljenja traja ves čas trajanja postopka o prekršku (v povprečju 2-3 mesece).

Če se želite v tem času voziti, lahko na sodišče vložite Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Predlogu morate priložiti zdravniško potrdilo o kontrolnem zdravniškem pregledu. Na podlagi Predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, vam bo sodišče vozniško dovoljenje vrnilo za čas trajanja postopka (in vi se boste lahko naslednje 2-3 mesece mirno vozili).

Če bo sodišče spoznalo, da ste storili prekršek vožnje pod vplivom alkohola, vam bo izreklo 18 kazenskih točk in globo v višini 1.200 EUR.  Kljub temu, da vam je sodišče izreklo 18 kazenskih točk, pa to še ni trajni odvzem izpita. Šele čez nekaj tednov boste od sodišča prejeli nov sklep, s katerim vam bo vozniško dovoljenje odvzeto. Sedaj pa lahko vložite Predlog za zadržanje izvršitve odvzema vozniškega dovoljenja (t.i. pogojni odvzem).

Ker bo od storitve prekrška do dejanskega odvzema vozniškega dovoljenja preteklo nekaj mesecev, je smotrno, da: